Frieren: Onkraj konca potovanja – Epizode 7-8

Ta par epizod vas seznani z glavnimi nasprotniki serije: demoni. V animejih so demoni skozi leta doživeli zanimiv razvoj. Včasih so bili preprosto zlobneži, ki jih je bilo treba premagati. Čista bitja zla, ki so jih junaki odpravili, da bi rešili svet.

Demoni

V zadnjem času se je to spremenilo. Številne zgodbe prikazujejo demone v bolj sočutni luči. Včasih so prikazani kot ljudstvo, prisiljeno v boj zaradi težkih življenjskih razmer. Ali pa so žrtve predsodkov, priročen grešni kozel za prebivalce fantazijskega sveta.

Demoni so tako pogosto videti kompleksni in večplastni, da se Frieren sama sprva zdi neverjetno rasistična, ko poskuša ubiti demona na ulici brez opozorila in jih imenuje pošasti, ne ljudi. Trik je v tem, da so se demoni v Frierenjinem svetu razvili tako, da izkoriščajo boljšo naravo ljudi. Konec koncev, vsi smo kot otroci učeni 'uporabljati besede' in da je 'boj slab'. Logična misel je, da če lahko med seboj komuniciramo, se lahko razumemo, in če se razumemo, lahko sklenemo mir.

Brez čustev

Vendar pa demoni ne morejo razumeti ljudi, niti si tega ne želijo. Za demona besede niso namenjene komunikaciji, temveč prevari. Tako humanoidna oblika demonov kot njihova uporaba jezika sta preprosta orodja evolucije. Orodja, ki jim olajšajo lov na njihov primarni vir hrane: ljudi.

V bistvu demoni nimajo empatije, in to ne le do ljudi, škratov in vil. Z nikomer nimajo nikakršne čustvene povezave. Nimajo prijateljev ali družine in so po naravi samotarji. Preprosto povedano, so celotna rasa psihopatov.

Vse, kar rečejo ali storijo, je zgolj za izvabljanje reakcije, ki služi njihovemu cilju gostiti se s človeškim mesom. Vendar le zato, ker so se naučili, da med drugim kričanje 'Mama', ko so tik pred smrtjo, lahko povzroči, da njihov sovražnik prekine napad. Ne morejo razumeti čustvenega vzgiba, zakaj je tako, in to je njihova slabost.

Razlika med Frieren in Demoni

Na površini se Frieren po osebnosti zdi bližje demonom kot Fern ali Stark. Pogosto je hladna in logična do te mere, da razmišlja o tem, da bi mesto prepustila usodi in pobegnila v kaos bližajočega se demonskega napada. Zaradi njenega popačenega občutka za čas ji je težko skrbeti za ljudi, ki bodo v nekaj letih mrtvi. Najsi bo po demonski roki ali zaradi starosti. Še posebej, če je ta smrt posledica nečesa, kar sama šteje za neumnost.

Vendar pa je razlika med Frieren in demoni v tem, da čeprav ji je težko ustvarjati čustvene vezi s smrtniki, je tega sposobna. Skrbi jo za Fern, Starka in svoje nekdanje sopotnike (veliko bolj, kot se je kadarkoli zavedala). Tudi če v boju ni imela osebnega interesa. To smo v seriji do zdaj že večkrat videli, da ima nov moralni kompas, ki ji pomaga pri njenih interakcijah s smrtniki: 'Kaj bi storil Himmel?'

Tudi če ne bi bilo tako, obstaja še eno čustveno gonilo za njena dejanja: hladen, neskončen bes. Navsezadnje je potrebna močna gonilna sila, da si tisti, ki je ubil več demonov kot kdorkoli drug v zgodovini. Do te mere, da jo demoni sami s prišepetavanjem imenujejo 'Frieren Uničevalka'.

Zaključek

Trenutek, ki me je ganil do solz? Da je Himmel postavil toliko kipov, ne le iz nečimrnosti, ampak zato, da Frieren ne bi bila sama. To je dokaz, da je njena zgodba, njeno življenje, več kot le niz napol verjetnih zgodb iz preteklih časov.

Kaj pa akcijski prizori? Ti so tako brutalni in nasilni, da Frieren preprosto moraš videti v povsem novi luči.

'Logično' razmišljanje demonske deklice: Ubila sem otroka neke družine. Nameravajo me ubiti. Če jim dam novega otroka, me ne bodo hoteli ubiti. Župan ima otroka. Če ubijem župana in jim dam županovega otroka, bom varna.

Všeč mi je ideja, da je bila ovira, ki je tisoč let ščitila mesto, postavljena le zato, ker je Flamme videla mladiko, ki se bori proti snežni nevihti, in se odločila, da ji bo pomagala.